Prehrana v eri Arnolda

Prehrana v eri Arnolda

04-12-2018
 / 4.7
Če želiš oceniti članek, se moraš prijaviti!

V zlati eri bodybuildinga, to je v 60-ih in 70-ih letih, so tekmovalci sledili različnim pravilom prehrane, v nasprotju z današnjimi. Prehrana zlate ere je bila manj znanstvena in bolj intuitivna. Največja imena, vključujoč Arnolda Schwarzeneggerja, so še vedno vzorni modeli teh časov. Kaj so bodybuilderji jedli in katerim metodam so sledili?

Manj zavedanja, več možnosti

Naporen trening, genetika, prehrana bogata z beljakovinami in kemična vojna tega časa - ki je bila daleč od neumnosti modernega bodybuildinga, kjer amaterji jemljejo močnejše zadeve kot bodybuilderji - so bila pravila takratnega obdobja. To so bile stvari, na katere so se bodybuilderji lahko zanesli. Bodybuilderji niso govorili o makro hranljivih snoveh, beljakovinah in ogljikovih hidratih, ampak o mesu, jajcih in krompirju – ki so najpogostejši viri beljakovin in ogljikovih hidratov. Prav tako niso imeli na voljo velik izbor prehranskih dopolnil. Jemali so kapsule izsušenih govejih jeter, kolagenske beljakovine in glukozo v tabletah za hiter vir energije. Večina bodybuilderjev je bila zaposlenih, živeli pa so od plače. Nekateri izmed njih so bili zaposleni kot trenerji s krajšim delovnim časom, toda le nekaj izmed njih je imelo sponzorje (Weider-Arnold), saj prehranska dopolnila v tem času niso bila tako razširjena. Zato so bili tudi finančni viri za tekmovalce, ki so se ukvarjali s tem športom, zelo omejeni.

Prehrana bodybuilderjev je na splošno temeljila na poceni hrani in ni jih bilo sram govoriti o količini, ki so jo pojedli. Toda potovanja na razna tekmovanja so zadevo malce spremenila. Ker niso imeli plana B, še posebej v tujih državah, so jedli vse, kar je bilo na voljo oziroma, kar so nudili v hotelu.

Takrat se je tudi začela pojavljati debelost, zato so se bodybuilderji, še posebej v Ameriki, odzvali na to, da bi dosegli bolj zdravo telo. Tekmovalci so za svoje telo začeli skrbeti tudi izven sezone tekmovanja. Niso želeli pridobiti veliko težo, ki bi se jo kasneje morali znebiti z ekstremno striktnimi dietami. Raje so usmerili pozornost na vzdrževanje svoje forme in oblike. Hrana, ki jo štejemo za nutritivno pomanjkljivo hrano, ali hrana danes bolj zavestnih bodybuilding amaterjev, se je v preteklosti štela za ekstremno, saj so takrat uživanje krepko kalorične, nizkokakovostne hrane kompenzirali z različnimi vadbenimi tehnikami in povečanjem telesne aktivnosti.

Splošni viri hranil

Meso se je štelo za najbolj osnovni vir hranil. Hrana bodybuilderjev je bila osredotočena na govedino, perutnino, ribe, malo mleka in jajca. Niso govorili o aminokislinah, toda vedeli so, da so mišice za rast potrebovale meso, bolj natančneje beljakovine. Ker v tistem času niso ravno vsi izbirali kakovostnega mesa in drugih beljakovinskih virov, so nasičene maščobe in trans maščobe postale del ljudske prehrane. To je bil tudi čas, ko je margarina zamenjala maslo in postala bolj priljubljena.

Kar se tiče brezalkoholnih pijač, so le-te bile sladkane s trsnim sladkorjem in ne z visokofruktoznim koruznim sirupom, pa zato niso vsebovale toliko sladkorja kot danes. Čeprav niso predstavljale del bodibilderske prehrane, so jih med vadbo občasno konzumirali zaradi energije. Dietni sokovi in hrana sladkana s saharinom so tedaj že bili na voljo, toda niso jim namenjali kaj preveč pozornosti. Zavestno jih niso konzumirali, ker je bilo znanje o hrani i hranljivih snoveh še vedno omejeno.

Z zelo nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov, toda ne ketogena

Splošno je bilo znano, da je zmanjšanje vnosa ogljikovih hidratov pomembno za tekmovalno postavo. To je pomenilo uživanje 100 ali manj gramov ogljikovih hidratov na dan. Ker hranilne vrednosti živil niso bile označene na embalaži, je bilo še težje šteti makro hranila – čeprav jih tudi takrat verjetno ne bi. Bodybuilderji so imeli bolj poenostavljen pogled na hrano in izkušnje z idealno količino krompirja, riža in meda, ki se je v tem času še vedno izkazal za odličen vir prehrane, ki so jih prenašali iz ust do ust. Vse ostalo (to so beljakovine, nasičene maščobe iz beljakovinskih virov in zelenjave), je predstavljalo del njihove prehrane.

Najprej zajtrk, potem vadba

Bodybuilderji začnejo dan po dobro prespani noči z zajtrkom. Po spancu (ki je imel veliko večji pomen kot danes) je sledil zajtrk. Če niste pojedli zajtrka, niste mogli v telovadnico. Zajtrk izven tekmovalne sezone je bil običajno sestavljen iz jajc, klobas in/ali šunke (iz pravega mesa, in ne neke industrijsko predelane hrane kot je to danes), sadja in občasno ovsa. Takšen zajtrk je vseboval nizko raven ogljikovih hidratov. Obroki z visoko vsebnostjo ogljikovih hidratov so sledili po vadbi. Kruh in ostala peciva so uvrščali v živila, ki se jim je potrebno izogibati.

Brez prigrizkov

Bodybuilderji niso jedli vsega, kar jim je prišlo pod roko, še posebej, ko so bili na dieti. Imeli so pravilne obroke: med obroki niso konzumirali prigrizkov za voljo lastnega užitka. Aktivnosti v prostem času so bile pogostejše kot danes, saj niso toliko gledali televizijo ali se ukvarjali z aktivnostmi, ki so jim izpirale možgane, temveč se družili s prijatelji, npr. na pozno popoldanskem pikniku. Verjemite nam, zrezek z žara se ni štel za obrok, s katerim se lahko pregrešite (cheat meal). Zadnji obrok dneva je bil najmanjši, zaužili pa so ga pravočasno, pred spanjem, tako, da se je lahko telo ponoči resnično spočilo.

Hvala Arnold!

V sedemdesetih letih je Arnold Schwarzenegger pokazal pot k bolj zavestnemu uživanju hrane (prav tako bi morali omeniti Frank Zane-a, čeprav je sledil svojim metodam, ki jih niso mogli upoštevati vsi). To je prisililo njegove tekmece, da se bolj izobražujejo na tem področju: tisti, ki so ga želeli premagati, so želeli izvedeti za njegovo "skrivnost". Zato so poleg jemanja kemikalij morali slediti evoluciji prehrane. Zato so eksperimentirali in delili svoje izkušnje z ostalimi. To je pripeljalo do razvoja industrije, ki je bila opazna že v sedemdesetih letih: v tekmovanjih je sodelovalo vse več udeležencev s čisto mišično maso in definirano postavo. Sam proces se je nenehno razvijal.

Arnold in 1 ali 2 tekmovalca so zagotovo imeli prednost – brez podpore Weiderja ne bi mogli biti med prvimi bodybuilderji, ki so si pripravljali šejke iz prvih beljakovinskih praškov, mleka in ostalih sestavin. Poleg tega pa so tekmovalci v zlati eri bodybuildinga dosegli svojo legendarno postavo s konzumiranjem prehrane z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov in visoko vsebnostjo beljakovin, ki je večinoma temeljila na sadji in zelenjavi. Seveda, morali so pojesti na tone takšne hrane. Danes je veliko lažje priti do takšnih rezultatov s pomočjo visoko hranljivih beljakovinskih šejkov.

Toda ena stvar je gotova: praktičen pristop tega časa lahko osvoji vsakdo, ki želi živeti bolj zdravo življenje in ostati v formi.

Vir: musculardevelopment.com



Ali imaš vprašanje, vezano za ta članek? Postavi ga!

Po registraciji lahko prijavljeni uporabniki postavljajo vprašanja!
Prosimo, prijavi se!

Ni komentarja


Košarica cart
Košarica je prazna
ShopBuilder priporoča članke:
Prehrana v eri Arnolda
Prehrana zlate ere je bila manj znanstvena in bolj intuitivna. Kaj so bodybuilderji jedli in kakšnim metodam so sledili?...
Še enkrat o ogrevanju
Poletje je pred vrati. Vročine so tu, toda to vas ne bo ogrelo za vašo vadbo. Pokazali vam bomo, kako se dobro ogreti pr...
ShopBuilder bodybuilding in fitnes spletna trgovina - prehranska dopolnila, nakup in naročanje naprav za vadbo preko spleta. Ugodne cene, hitra dostava.
Shopbuilder Ltd. · Madžarska, 6722 Szeged, Mérey u. 17. · Tel: +36-20-900-0864 (od 9-17 ure) · E-mail: shop@shopbuilder.si
Pravilnik o zaščiti podatkov · DDV:71878068 · Spletno reševanje sporov
252 ms